Energijsko ravnotežje, 2.del

Ideja o neuporabnosti kalorije kot merske enote v prehrani ni novost. Skoraj praviloma je ta ideja bila prisotna v dietnih knjigah, Robert Atkins jo je z podnaslovitvijo knjige "the high calorie way to stay thin forever" že leta 1972 popeljal v ekstrem, v bolj ali manj prikriti obliki pa idejo, kjer je poreklo, kombinacija ali vrsta hranil veliko pomembnejša od energijske vrednosti, širijo tudi številne druge dietne knjige. V 1.delu mojih misli o energijskem ravnotežju sem predstavil probleme pri prenosljivosti živalskih raziskav na ljudi. Za razumevanje energijskega ravnotežja, moramo spoznati obe strani enačbe - energijskega vnosa in porabe. V tej objavi bom poskušal bolj podrobno predstaviti del enačbe, ki se nanaša na energijski vnos.

Energijsko ravnotežje, 1.del

V preteklosti sem pogosto opozarjal na številna zavajanja glede trditev o učinkih specifične prehrane, prehranskih dopolnil in na bolj splošne probleme z verodostojnostjo informacij. Take internetne oglaševalske akcije so stalnica na tujih portalih (tu prevladujejo predvsem ZDA), ki pa se v reciklirani obliki širijo tudi k nam.

Kampanje s promocijami takih in drugačnih magičnih diet in načinov prehranjevanja, izločanja živil glede na poreklo ali sestavo, promocija "superživil" ipd. me ponavadi ne presenetijo, skoraj vedno se v Sloveniji pojavijo na podlagi nekega trenda, ki pa prepogosto bazira na mnenju takšnih in drugačnih avtorjev knjig. Knjige o prehrani, spletni portali in ostali mediji v Sloveniji se vedno bolj poslužujejo ameriške taktike objave vsega, kar zbudi zanimanje pri ljudeh in jim prinese kakšen dodaten klik ali nakup, o hrani pa širijo zavajajoče, napačne in nepomembne informacije, ki pogosto nimajo logične osnove, kaj šele da bi imele vsaj kanček znanstvene ali strokovne podlage.

Govorim za večino, določeni kotički slovenskih spletnih in tiskanih medijev še vedno vsebujejo dobre in koristne informacije, ki ljudi ne silijo k motnjam hranjenja ampak jih usmerjajo k stvarem, ki so v prehrani dejansko pomembne.
Ne bom se spuščal v to zakaj ljudi bolj pritegne senzacionalnost kot "common sense", ker je to bolj področje psihologije. Vseeno pa pogosto rad pokomentiram kakšno trditev ali sodelujem v debati, kjer se razpravlja o temah, ki so mi blizu.