V preteklosti sem pogosto opozarjal na številna zavajanja glede trditev o učinkih specifične prehrane, prehranskih dopolnil in na bolj splošne probleme z verodostojnostjo informacij. Take internetne oglaševalske akcije so stalnica na tujih portalih (tu prevladujejo predvsem ZDA), ki pa se v reciklirani obliki širijo tudi k nam.
Kampanje s promocijami takih in drugačnih magičnih diet in načinov prehranjevanja, izločanja živil glede na poreklo ali sestavo, promocija "superživil" ipd. me ponavadi ne presenetijo, skoraj vedno se v Sloveniji pojavijo na podlagi nekega trenda, ki pa prepogosto bazira na mnenju takšnih in drugačnih avtorjev knjig. Knjige o prehrani, spletni portali in ostali mediji v Sloveniji se vedno bolj poslužujejo ameriške taktike objave vsega, kar zbudi zanimanje pri ljudeh in jim prinese kakšen dodaten klik ali nakup, o hrani pa širijo zavajajoče, napačne in nepomembne informacije, ki pogosto nimajo logične osnove, kaj šele da bi imele vsaj kanček znanstvene ali strokovne podlage.
Govorim za večino, določeni kotički slovenskih spletnih in tiskanih medijev še vedno vsebujejo dobre in koristne informacije, ki ljudi ne silijo k motnjam hranjenja ampak jih usmerjajo k stvarem, ki so v prehrani dejansko pomembne.
Ne bom se spuščal v to zakaj ljudi bolj pritegne senzacionalnost kot "common sense", ker je to bolj področje psihologije. Vseeno pa pogosto rad pokomentiram kakšno trditev ali sodelujem v debati, kjer se razpravlja o temah, ki so mi blizu.
Torej, pred kratkim sem prejel vprašanje kaj menim o tej debati na MaxximumForumu, kjer je diskusija tekla o smiselnosti uporabe matematike (oz. upoštevanja t.i. energijske enačbe) pri načrtovanju prehrane. Gre za preprost forumski čvek z "gostilniškim" prerekanjem o temah, katere so kompleksne in če je glavni cilj spoznanje resnice, potem potrebujejo tudi malo bolj konkretne argumente. Prepričevanje da sploh nismo tako različni od psov in podgan, danes upam da toše ne velja kot kredibilen argument? Ampak na tem forumu je to tako ali tako stalna praksa. Navsezadnje, ketonska dieta je zadnja v vrsti diet (sicer z 10 letno zamudo napram ZDA) , ki se na tem forumu na nek način kar sezonsko prikazujejo kot čudežne z uporabo vseh možnih sredstev prepričevanja množice. To je lepo povzel David Brunšek, v temi o ketogeni dieti na NMZ forumu:
Če se vrnem na mnenje o debati glede energijske enačbe v prehrani, na vprašanje sem odvrnil, da v grobem okviru deluje in je najbolj primeren način načrtovanja količine vnosa živil za doseganje ciljev izgube/pridobivanja telesne teže (več o tem naslednjič). Na trditve o podobnosti med ljudmi in glodalci s citati naključnih raziskav ter trditve na vsesplošno neposredno uporabnost živalskih raziskav pri razlagi človeškega prehranjevanja, pa sem dejal, da gre samo za izliv jeze (kar je tudi vidno pri pisanju z zamenjavo večine ločil s tremi pikami) in ne potrebuje posebnega komentarja.
Približno 2 tedna kasneje se je na MaxximumPortalu pojavil članek z naslovom Zakaj je seštevanje kalorij verjetno neuporabno, katerega avtor je prav tisti, ki je izlival jezo v zgoraj opisani debati na temo energijske enačbe. Je naključje da je glavna raziskava s katero avtor dokazuje svojo teorijo, bila ravno en teden prej opisana na znanem tujem low-carb blogu? Glede na veliko pomanjkanje predsodkov glede plagiatorstva slovenskih portalov in prehranskih dopolnil ter precej majhno možnost, da bi avtorja v tako majhnem časovnem razponu opisovala enako 10 let staro raziskavo ne verjamem, da gre tu zgolj za slučaj. Ampak kot pravim, to je zelo pogost pojav na teh portalih in če ne drugega je dobro, da so ljudje vsaj seznanjeni z dejstvom, da vsi članki morda niso plod lastnega, kreativnega in raziskovalnega dela slovenskih avtorjev, ki jih objavljajo.
Nekaj dni kasneje se je povezava do članka pojavila tudi v e-poštnih predalih v obliki e-novic katere maxximum razpošilja, kar pomeni da se upravljalci maxximuma z njim verjetno strinjajo in tudi podpirajo njegovo sporočilo ter način argumentiranja.
Morda bi bilo celo bolj primerno, da bi to kar bom spodaj napisal, objavil na tistem tujem low-carb blogu, kjer je bil opis raziskave prvotno objavljen. Vseeno pa bom napisal v odgovor na slovenski članek, zato da bo morda tudi v Sloveniji kdo bolje razumel kaj je pravzaprav problem pri takem sklepanju in da razveselim še kakšnega posebneža, ki ga podganje raziskave res zanimajo.
Razloga zakaj se ne udeležim debate kar direktno na maxxforumu sta dva. Prvi je ta, da je maxxforum in tudi številni drugi forumi trgovin s prehranskimi dopolnili strogo moderiran, kar je glede na tržno usmeritev foruma popolnoma razumljivo. Objave o konkurenčnih izdelkih, objave ki nasprotujejo trenutnem trendu razmišljanja moderatorjev in pomisleki o učinkovitosti prodajanih prehranskih dopolnil so bili v preteklosti pogosto izbrisani ali moderirani. Izbris primitivnih in žaljivih komentarjev popolnoma podpiram.
Po drugi strani pa so povezave na forume drugih portalov selektivno omejene. Tako v tem trenutku tam nihče ne bo imel problemov z objavo povezave na milijon ostalih low-carb forumov, strani, blogov, videov ipd., če pa boste objavili povezavo do NMZ foruma, pa bo le-ta hitro izginila. NMZ portal ne prodaja nobenega konkurenčnega produkta, podpira pa svobodo objav, ne glede na delež ogljikovih hidratov v vaši prehrani. Mogoče je to dovolj dober razlog, da se povezave nanj in na primerljive strani ne dovoli?
Razlog za tako cenzuro je najbrž "biznis" in tako pač pri prodaji gre, popolnoma razumljivo, v primeru da se portal osredotoča zgolj na prodajo in ne na informiranje.Je pa pomembno da se ljudje zavedajo, da tak portal skuša informirati le o tistih stvareh, za katere si oni želijo da ste informirani. To velja tako za informacije o prehrani kot o prehranskih dopolnilih.
Drugi razlog zakaj objavljam tukaj je dolžina moje objave. Svoje mnenje želim predstaviti v neki pregledni obliki, za ta namen pa se mi je zdel blog najbolj primerno mesto.
Preden sploh začnem govoriti o tem kaj bi bilo najbolje za ljudi, moram razložiti zakaj menim da glodalske raziskave ne morejo služiti kot referenca za ljudi pri tako kompleksni temi, kakršna je homeostaza telesne teže. Avtor članka Zakaj je seštevanje kalorij verjetno neuporabno se glede na napisano v članku tega zaveda (precej bolj kot v tistih jeznih objavah na forumu), kljub temu da je sporočilo meri na prehranjevanje pri ljudeh. Bi torej boljši naslov bil "zakaj je seštevanje kalorij neuporabno za heterozigotne Zuckerjeve podgane"? Morda, vendar potem bralcev ne bi posebno zanimalo, kako mora načrtovati prehrano mala kosmate živali v kanalizacijah, ker te članke prebirajo zato da pomagajo sebi.
Ne glede na to, tudi če bi jih zanimalo koliko kalorij in katero dieto lahko prek WC-ja namenijo podganam, bi se na podlagi te študije lahko močno ušteli. Podgane v kanalizaciji so namreč t.i. divjega tipa (wild-type), uporabljene v raziskavi pa so načrtno gojene heterozigotne podgane vrste Zucker (FA/fa).
Zuckerjeva homozigotna "debela" podgana (genetsko se jo v literaturi označuje z fa/fa) se uporablja kot model za debelost, saj zaradi mutacije v genu ki nosi zapis receptorja za leptin, postane debela v priročno kratkem času. Homozigotne "vitke" Zucker podgane (FA/FA) te mutacije nimajo in v raziskavah teh podgan veljajo kot kontrola. Zakaj je to sploh pomembno?
Že samo menjava vrste maščobe v prehrani teh miši je pokazala, da se miši (FA/fa) precej bolj zredijo na dieti z večino maščob iz sončničnega olja, kot na tisti kjer prevladuje kokosovo olje, medtem ko se (fa/fa) miši s še večjo razliko bolj zredijo na dieti s prevlado kokosovega olja, pri homozigotnih "vitkih" (FA/FA) miših pa ni razlik ne glede na vrsto maščob (1). V literaturi ni enotnega mnenja kakšen metabolni fenotip naj bi heterozigotne (FA/fa) Zuckerjeve podgane predstavljale, pri njih so opazili izražanje različnih značilnosti, pri nekaterih prevladujejo bolj FA pri drugih fa (2,3).
To nakazuje, da Zucker heterozigotne podgane uporabljene za to raziskavo niso idealen modelen organizem. Ponavadi so take omejitve ali pomisleki zabeleženi in tudi pokomentirani s strani avtorjev članka, v primeru raziskave s katero avtor na maxxportalu zagovarja svojo teorijo, te omejitve raziskave niso bile zabeležene (4). Ampak da ne bom dodatno seciral metodologije, glavno sporočilo v članku citirane raziskave je to, da podgane hranjene s ketogeno dieto z vnosom enakim tisti na klasični prehrani, niso pridobile na telesni teži, skupina podgan na klasični prehrani pa je pridobila v povprečju 20g (kar naj bi bilo 90% več kot skupina hranjena s ketogeno dieto). Žal ni nobenega podatka o absolutnih težah podgan ampak dajmo vseeno predpostavit, da je študija metodološko neoporečna.
Kaj pa pravijo primerljive raziskave hranjenja podgan s ketogeno dieto?
Axen in Axen (5) sta Sprague-Dawley podgane sprva za 8 tednov izpostavila
visokomaščobni dieti (60%M, 15%OH, 25%B) in jih potem razporedila v dve
intervencijski skupini. Ena je dobila OH dieto (HC, 60%OH, 15%M, 25%B), druga
pa ketogeno (VLC, 5%OH, 60%M, 35% OH), po dveh tednih intervencije so
spremenili deleže pri ketogeni dieti in zamenjali deleže 10%B z 10%OH (15%OH,
60%M, 25%OH) z namenom simuliranja Atkinsove diete in izenačitve deleža
beljakovin z HC skupino. Raziskava pa je nato potekala še nadaljnje 4 tedne. Podgane so bile v
času intervencije hranjene v paru in sicer hipokalorično.
Obe skupini podgan sta po inducirani debelosti v zadnjih 6. tednih izgubili enako količino telesne teže (desna slika). Manjše razlike so se pojavili po izenačitvi beljakovin med skupinama, HC dieta je izgubila nekoliko več telesne teže ampak sprememba ni dosegla statistične značilnosti. Od začetka intervencije (debelosti) so podgane na HC izgubile več % telesne maščobe v vseh predelih, avtorja pa sta poudarila večje zmanjšanje jetrnih maščob v HC skupini (-65%) napram ketogeni dieti (-15%), ki je po njunem mnenju šlo na račun večjega zmanjšanja serumskih trigliceridov pri ketogeni dieti (transfer TAG iz krvi v visceralne dele in jetra).
Zaključila sta z: »Zbrani podatki kažejo, da bi ketogena dieta lahko imela za posledico večje shranjevanje maščob v jetrih in visceralni maščobi, kot pa OH dieta.
Kot je razvidno s tabele, ketogena dieta ni imela ugodnega učinka na telesno sestavo podgan. Kljub 35% omejitvi energije se % telesne maščobe, jetrnih maščob, TAG v serumu ni spremenila. V HC skupini je bilo v primerjavi s ketogeno dieto opazno zmanjšanje v telesni teži, visceralni maščobi, podkožni maščobi, % telesne maščobe, jetrnih maščob in TAG v serumu. Ketogena dieta ni imela vpliva na inzulinsko rezistenco oz. izboljšanje glukozne toleranco kljub 8 tedenski dieti. V HC skupini se je stanje inzulinske rezistence po dieti vrnilo na stanje značilno za zdrave in vitke podgane.
McNeel in Mersmann (8) sta raziskovala na podoben način. Debele Sprague-Dawley podgane sta za 10 tednov izpostavila dieti bogati z OH (HC, 60%OH, 20%M, 20%) in ketogeni dieti (LC, 5%OH, 60%M, 35%B). Energijski vnos obeh diet je bil enak in sicer s 35% deficitom. Statistično značilne razlike v končni telesni teži ni bilo, razlike pa so se pojavile v telesni sestavi. Podgane na ketogeni dieti so izgubile več puste mase in manj maščobne mase. Podgane na HC dieti so izgubile tudi več visceralne maščobe in imele statistično sicer neznačilen večji bazalni metabolizem, kljub veliko manjšem deležu beljakovin v prehrani.
Honors in sod. (9) so neposredno primerjali dieto bogato z OH (CH, 60%OH, 17%M, 23%B) in ketogeno dieto (KD, 5%OH, 80%M, 15%M) pri Long Evans podganah. V 8 tednih ni bilo razlik v energijskem vnosu in telesni teži podgan. V skupini s ketogeno dieto, pa se je v primerjavi z OH dieto močno povečala količina telesne maščobe. Raziskovalci so po 8. tednih skupino s ketogeno dieto nato še 8 tednov hranili z OH dieto in opazili da se je ta skupina podgan ob koncu raziskave odrezala slabše kot skupina podgan, ki je celoten čas (16 tednov) uživala OH dieto. Teža podgan se je celoten čas pri obeh skupinah povečevala, v skupini ketogene diete pa po menjavi na OH dieto ni bilo več strmega povečevanja telesne maščobe (graf levo) .
Tole je le en majhen del raziskav, ki je pri podganah pokazal neuporabnost energijske enačbe. In v nasprotju s tisto citirano v članku z maxximum portala ne kažejo ravno v prid nizko hidratni dieti. Ravno nasprotno, številne kažejo da se prav z z večanjem deleža maščob v hrani podgan veča tudi t.i. izkoristljivost živil, kar pomeni, da bi torej bila napovedna vrednost energije živil glede na sežigno vrednost bolj natančna pri visokem deležu maščob (to je morda še bolj izrazito pri ljudeh).
Obstajajo tudi številne raziskave na glodalcih, ki kažejo v prid ketogeni dieti. Na maxxforumu boste našli polno izvlečkov teh študij, močno pa dvomim da bo tam omenjena katera od teh, ki sem jih v zgornjih odstavkih predstavil.
Ne delam meta-analize ali sistematičnega pregleda literature ketogene diete, zato se bom vrnil na osnovno temo te objave. Ta se nanaša na (ne)uporabnost raziskav energijske enačbe izvedenih na podganah, ko govorimo o načrtovanju prehrane pri ljudeh.
Razlogov zakaj prihaja v zgoraj opisanih in tudi številnih drugih raziskavah na podganah ali miših do tako spremenljivih rezultatov in nihanj v energijski enačbi je več.
Naštel pa bom nekatere bistvene med ljudmi in glodalci, ki se pojavljajo v literaturi in se predvsem tičejo prehrane:
Tudi strokovnjaki so glede prenosljivosti podatkov z živalskih raziskav na ljudi kritični. Še tako zgovorne farmakološke raziskave na posameznih molekulah, se v praksi pri zdravljenju bolezenskih stanj učinki na ljudeh ne izkažejo ali pa se izrazijo precej drugače kot v predklinčnih živalskih raziskavah (18). Ko govorimo o tako kompleksnih situacijah kot je homeostaza telesne teže, pa je še toliko bolj nesmiselno direktno prenašati zaključke z raziskav na glodalcih, sploh če so tako nedoločljivi, kar upam da mi je uspelo v tej objavi tudi pokazati. Študije na živalih lahko podajo indikacijo kaj bi morda v prihodnosti morali preiskovati pri ljudeh. Ne morejo pa služiti kot dokaz za promocijo nekih prehranskih teorij, katere pri ljudeh niso dokazane, niso verjetne ali sploh še niso dovolj raziskane.
Strinjam se z avtorjem članka, da je vredno razmišljati in razpravljati o pomenu prehranske kalorije. Vseeno pa bilo bolje, da se to ne počne na podlagi raziskav na glodalcih. Če avtor meni drugače, bom vesel njegovega komentarja zakaj ima tako mnenje.
Zakaj je uporaba omejitve energije pri načrtovanju ter beseda "kalorija" pri nekaterih tako zelo sporna, bom skušal pojasniti v naslednjem delu.
Vsak komentar na objavo je seveda dobrodošel.
Kampanje s promocijami takih in drugačnih magičnih diet in načinov prehranjevanja, izločanja živil glede na poreklo ali sestavo, promocija "superživil" ipd. me ponavadi ne presenetijo, skoraj vedno se v Sloveniji pojavijo na podlagi nekega trenda, ki pa prepogosto bazira na mnenju takšnih in drugačnih avtorjev knjig. Knjige o prehrani, spletni portali in ostali mediji v Sloveniji se vedno bolj poslužujejo ameriške taktike objave vsega, kar zbudi zanimanje pri ljudeh in jim prinese kakšen dodaten klik ali nakup, o hrani pa širijo zavajajoče, napačne in nepomembne informacije, ki pogosto nimajo logične osnove, kaj šele da bi imele vsaj kanček znanstvene ali strokovne podlage.
Govorim za večino, določeni kotički slovenskih spletnih in tiskanih medijev še vedno vsebujejo dobre in koristne informacije, ki ljudi ne silijo k motnjam hranjenja ampak jih usmerjajo k stvarem, ki so v prehrani dejansko pomembne.
Ne bom se spuščal v to zakaj ljudi bolj pritegne senzacionalnost kot "common sense", ker je to bolj področje psihologije. Vseeno pa pogosto rad pokomentiram kakšno trditev ali sodelujem v debati, kjer se razpravlja o temah, ki so mi blizu.
Torej, pred kratkim sem prejel vprašanje kaj menim o tej debati na MaxximumForumu, kjer je diskusija tekla o smiselnosti uporabe matematike (oz. upoštevanja t.i. energijske enačbe) pri načrtovanju prehrane. Gre za preprost forumski čvek z "gostilniškim" prerekanjem o temah, katere so kompleksne in če je glavni cilj spoznanje resnice, potem potrebujejo tudi malo bolj konkretne argumente. Prepričevanje da sploh nismo tako različni od psov in podgan, danes upam da toše ne velja kot kredibilen argument? Ampak na tem forumu je to tako ali tako stalna praksa. Navsezadnje, ketonska dieta je zadnja v vrsti diet (sicer z 10 letno zamudo napram ZDA) , ki se na tem forumu na nek način kar sezonsko prikazujejo kot čudežne z uporabo vseh možnih sredstev prepričevanja množice. To je lepo povzel David Brunšek, v temi o ketogeni dieti na NMZ forumu:
Moje mnenje o celotni zadevi je, da je to še ena modna muha. Tako kot sta bila cik-cak dieta z rižem in piščancem 2006/07, ketonska z nažiranjem med vikendi 2008/09, keto/beljakovinska + tone ovsenih kosmičev 2010/11 in paleo + tone zelenjave 2011/12. Vprašati se je treba, kaj je možno držati na dolgi rok (do smrti!) in tisto je najboljša rešitev.
Če se vrnem na mnenje o debati glede energijske enačbe v prehrani, na vprašanje sem odvrnil, da v grobem okviru deluje in je najbolj primeren način načrtovanja količine vnosa živil za doseganje ciljev izgube/pridobivanja telesne teže (več o tem naslednjič). Na trditve o podobnosti med ljudmi in glodalci s citati naključnih raziskav ter trditve na vsesplošno neposredno uporabnost živalskih raziskav pri razlagi človeškega prehranjevanja, pa sem dejal, da gre samo za izliv jeze (kar je tudi vidno pri pisanju z zamenjavo večine ločil s tremi pikami) in ne potrebuje posebnega komentarja.
Približno 2 tedna kasneje se je na MaxximumPortalu pojavil članek z naslovom Zakaj je seštevanje kalorij verjetno neuporabno, katerega avtor je prav tisti, ki je izlival jezo v zgoraj opisani debati na temo energijske enačbe. Je naključje da je glavna raziskava s katero avtor dokazuje svojo teorijo, bila ravno en teden prej opisana na znanem tujem low-carb blogu? Glede na veliko pomanjkanje predsodkov glede plagiatorstva slovenskih portalov in prehranskih dopolnil ter precej majhno možnost, da bi avtorja v tako majhnem časovnem razponu opisovala enako 10 let staro raziskavo ne verjamem, da gre tu zgolj za slučaj. Ampak kot pravim, to je zelo pogost pojav na teh portalih in če ne drugega je dobro, da so ljudje vsaj seznanjeni z dejstvom, da vsi članki morda niso plod lastnega, kreativnega in raziskovalnega dela slovenskih avtorjev, ki jih objavljajo.
Nekaj dni kasneje se je povezava do članka pojavila tudi v e-poštnih predalih v obliki e-novic katere maxximum razpošilja, kar pomeni da se upravljalci maxximuma z njim verjetno strinjajo in tudi podpirajo njegovo sporočilo ter način argumentiranja.
Morda bi bilo celo bolj primerno, da bi to kar bom spodaj napisal, objavil na tistem tujem low-carb blogu, kjer je bil opis raziskave prvotno objavljen. Vseeno pa bom napisal v odgovor na slovenski članek, zato da bo morda tudi v Sloveniji kdo bolje razumel kaj je pravzaprav problem pri takem sklepanju in da razveselim še kakšnega posebneža, ki ga podganje raziskave res zanimajo.
Razloga zakaj se ne udeležim debate kar direktno na maxxforumu sta dva. Prvi je ta, da je maxxforum in tudi številni drugi forumi trgovin s prehranskimi dopolnili strogo moderiran, kar je glede na tržno usmeritev foruma popolnoma razumljivo. Objave o konkurenčnih izdelkih, objave ki nasprotujejo trenutnem trendu razmišljanja moderatorjev in pomisleki o učinkovitosti prodajanih prehranskih dopolnil so bili v preteklosti pogosto izbrisani ali moderirani. Izbris primitivnih in žaljivih komentarjev popolnoma podpiram.
Po drugi strani pa so povezave na forume drugih portalov selektivno omejene. Tako v tem trenutku tam nihče ne bo imel problemov z objavo povezave na milijon ostalih low-carb forumov, strani, blogov, videov ipd., če pa boste objavili povezavo do NMZ foruma, pa bo le-ta hitro izginila. NMZ portal ne prodaja nobenega konkurenčnega produkta, podpira pa svobodo objav, ne glede na delež ogljikovih hidratov v vaši prehrani. Mogoče je to dovolj dober razlog, da se povezave nanj in na primerljive strani ne dovoli?
Razlog za tako cenzuro je najbrž "biznis" in tako pač pri prodaji gre, popolnoma razumljivo, v primeru da se portal osredotoča zgolj na prodajo in ne na informiranje.Je pa pomembno da se ljudje zavedajo, da tak portal skuša informirati le o tistih stvareh, za katere si oni želijo da ste informirani. To velja tako za informacije o prehrani kot o prehranskih dopolnilih.
Drugi razlog zakaj objavljam tukaj je dolžina moje objave. Svoje mnenje želim predstaviti v neki pregledni obliki, za ta namen pa se mi je zdel blog najbolj primerno mesto.
Preden sploh začnem govoriti o tem kaj bi bilo najbolje za ljudi, moram razložiti zakaj menim da glodalske raziskave ne morejo služiti kot referenca za ljudi pri tako kompleksni temi, kakršna je homeostaza telesne teže. Avtor članka Zakaj je seštevanje kalorij verjetno neuporabno se glede na napisano v članku tega zaveda (precej bolj kot v tistih jeznih objavah na forumu), kljub temu da je sporočilo meri na prehranjevanje pri ljudeh. Bi torej boljši naslov bil "zakaj je seštevanje kalorij neuporabno za heterozigotne Zuckerjeve podgane"? Morda, vendar potem bralcev ne bi posebno zanimalo, kako mora načrtovati prehrano mala kosmate živali v kanalizacijah, ker te članke prebirajo zato da pomagajo sebi.
Ne glede na to, tudi če bi jih zanimalo koliko kalorij in katero dieto lahko prek WC-ja namenijo podganam, bi se na podlagi te študije lahko močno ušteli. Podgane v kanalizaciji so namreč t.i. divjega tipa (wild-type), uporabljene v raziskavi pa so načrtno gojene heterozigotne podgane vrste Zucker (FA/fa).
Zuckerjeva homozigotna "debela" podgana (genetsko se jo v literaturi označuje z fa/fa) se uporablja kot model za debelost, saj zaradi mutacije v genu ki nosi zapis receptorja za leptin, postane debela v priročno kratkem času. Homozigotne "vitke" Zucker podgane (FA/FA) te mutacije nimajo in v raziskavah teh podgan veljajo kot kontrola. Zakaj je to sploh pomembno?
Že samo menjava vrste maščobe v prehrani teh miši je pokazala, da se miši (FA/fa) precej bolj zredijo na dieti z večino maščob iz sončničnega olja, kot na tisti kjer prevladuje kokosovo olje, medtem ko se (fa/fa) miši s še večjo razliko bolj zredijo na dieti s prevlado kokosovega olja, pri homozigotnih "vitkih" (FA/FA) miših pa ni razlik ne glede na vrsto maščob (1). V literaturi ni enotnega mnenja kakšen metabolni fenotip naj bi heterozigotne (FA/fa) Zuckerjeve podgane predstavljale, pri njih so opazili izražanje različnih značilnosti, pri nekaterih prevladujejo bolj FA pri drugih fa (2,3).
To nakazuje, da Zucker heterozigotne podgane uporabljene za to raziskavo niso idealen modelen organizem. Ponavadi so take omejitve ali pomisleki zabeleženi in tudi pokomentirani s strani avtorjev članka, v primeru raziskave s katero avtor na maxxportalu zagovarja svojo teorijo, te omejitve raziskave niso bile zabeležene (4). Ampak da ne bom dodatno seciral metodologije, glavno sporočilo v članku citirane raziskave je to, da podgane hranjene s ketogeno dieto z vnosom enakim tisti na klasični prehrani, niso pridobile na telesni teži, skupina podgan na klasični prehrani pa je pridobila v povprečju 20g (kar naj bi bilo 90% več kot skupina hranjena s ketogeno dieto). Žal ni nobenega podatka o absolutnih težah podgan ampak dajmo vseeno predpostavit, da je študija metodološko neoporečna.
Kaj pa pravijo primerljive raziskave hranjenja podgan s ketogeno dieto?
 |
| Primerjava telesne teže podgan skozi čas. C - kontrolna dieta, VLC - ketogena dieta, HC - dieta bogata z OH (5) |
Obe skupini podgan sta po inducirani debelosti v zadnjih 6. tednih izgubili enako količino telesne teže (desna slika). Manjše razlike so se pojavili po izenačitvi beljakovin med skupinama, HC dieta je izgubila nekoliko več telesne teže ampak sprememba ni dosegla statistične značilnosti. Od začetka intervencije (debelosti) so podgane na HC izgubile več % telesne maščobe v vseh predelih, avtorja pa sta poudarila večje zmanjšanje jetrnih maščob v HC skupini (-65%) napram ketogeni dieti (-15%), ki je po njunem mnenju šlo na račun večjega zmanjšanja serumskih trigliceridov pri ketogeni dieti (transfer TAG iz krvi v visceralne dele in jetra).
Zaključila sta z: »Zbrani podatki kažejo, da bi ketogena dieta lahko imela za posledico večje shranjevanje maščob v jetrih in visceralni maščobi, kot pa OH dieta.
Morens in sod. so preiskovali učinke ketogene diete pri Wistar in Zucker »debelih« fa/fa podganah (6). V 21 dneh so miši izpostavili HC dieti (63%OH, 14%M, 23%B), HF dieti (20%OH, 60%M, 20%B) in ketogeni dieti (5%OH, 60%M, 35%B) ter beležili prehranski vnos in telesno težo. Kljub višjem energijskem vnosu je trend pokazal na manjšo telesno težo v HC skupini napram ketogeni dieti (slika spodaj) pri obeh skupinah podgan.
 |
| Primerjava energijskega vnosa (A) in telesne teže (B) med Zucker in Wistar podganami (6). HC - dieta bogata z OH, HsF - visokomaščobna dieta, LC-HsF-HP - ketogena dieta |
Morens je telesno sestavo Wistar podgan bolj podrobno opisal v drugem članku (6). V prvih dveh tednih je skupina podgan Wistar na ketogeni dieti pridobila več maščobe v jetrih in v visceralni skupini kot HC in HF skupina podgan in imela večjo težo od obeh, kljub manjšem energijskem vnosu.
Axen in Axen sta l. 2010 opravila raziskavo (7), katera je bila podobna tisti, ki sem jo opisal nekaj odstavkov višje. Debele Sprague-Dawley sta izpostavila dvem enako energijsko omejenim dietam (35% energijska omejitev) in sicer HC (60%OH, 15%M, 25%B) ter ketogene (VLC, 5%OH, 60%M, 35% OH), tokrat pa deležev ketogene diete nista spreminjala ampak sta opazovala razlike v telesni sestavi med dietama polnih 8 tednov. V spodnji tabeli je prikaz sprememb v telesni sestavi podgan v času raziskave.
Axen in Axen sta l. 2010 opravila raziskavo (7), katera je bila podobna tisti, ki sem jo opisal nekaj odstavkov višje. Debele Sprague-Dawley sta izpostavila dvem enako energijsko omejenim dietam (35% energijska omejitev) in sicer HC (60%OH, 15%M, 25%B) ter ketogene (VLC, 5%OH, 60%M, 35% OH), tokrat pa deležev ketogene diete nista spreminjala ampak sta opazovala razlike v telesni sestavi med dietama polnih 8 tednov. V spodnji tabeli je prikaz sprememb v telesni sestavi podgan v času raziskave.
 |
| Primerjava učinkov različnih diet na telesno sestavo podgan. V modrem okvirju je telesna sestava pred intervencijo, v rdečem okviru pa telesna sestava po 8 tednih diete bogate z OH (HC) v primerjavi z ketogeno dieto (VLC) (7) |
Kot je razvidno s tabele, ketogena dieta ni imela ugodnega učinka na telesno sestavo podgan. Kljub 35% omejitvi energije se % telesne maščobe, jetrnih maščob, TAG v serumu ni spremenila. V HC skupini je bilo v primerjavi s ketogeno dieto opazno zmanjšanje v telesni teži, visceralni maščobi, podkožni maščobi, % telesne maščobe, jetrnih maščob in TAG v serumu. Ketogena dieta ni imela vpliva na inzulinsko rezistenco oz. izboljšanje glukozne toleranco kljub 8 tedenski dieti. V HC skupini se je stanje inzulinske rezistence po dieti vrnilo na stanje značilno za zdrave in vitke podgane.
 |
| Primerjava telesne teže podgan skozi čas (8). |
McNeel in Mersmann (8) sta raziskovala na podoben način. Debele Sprague-Dawley podgane sta za 10 tednov izpostavila dieti bogati z OH (HC, 60%OH, 20%M, 20%) in ketogeni dieti (LC, 5%OH, 60%M, 35%B). Energijski vnos obeh diet je bil enak in sicer s 35% deficitom. Statistično značilne razlike v končni telesni teži ni bilo, razlike pa so se pojavile v telesni sestavi. Podgane na ketogeni dieti so izgubile več puste mase in manj maščobne mase. Podgane na HC dieti so izgubile tudi več visceralne maščobe in imele statistično sicer neznačilen večji bazalni metabolizem, kljub veliko manjšem deležu beljakovin v prehrani.
 |
| Primerjava zalog telesne maščobe pri podganah (9). CH-dieta bogata z OH, KD - ketogena dieta |
Honors in sod. (9) so neposredno primerjali dieto bogato z OH (CH, 60%OH, 17%M, 23%B) in ketogeno dieto (KD, 5%OH, 80%M, 15%M) pri Long Evans podganah. V 8 tednih ni bilo razlik v energijskem vnosu in telesni teži podgan. V skupini s ketogeno dieto, pa se je v primerjavi z OH dieto močno povečala količina telesne maščobe. Raziskovalci so po 8. tednih skupino s ketogeno dieto nato še 8 tednov hranili z OH dieto in opazili da se je ta skupina podgan ob koncu raziskave odrezala slabše kot skupina podgan, ki je celoten čas (16 tednov) uživala OH dieto. Teža podgan se je celoten čas pri obeh skupinah povečevala, v skupini ketogene diete pa po menjavi na OH dieto ni bilo več strmega povečevanja telesne maščobe (graf levo) .
Tole je le en majhen del raziskav, ki je pri podganah pokazal neuporabnost energijske enačbe. In v nasprotju s tisto citirano v članku z maxximum portala ne kažejo ravno v prid nizko hidratni dieti. Ravno nasprotno, številne kažejo da se prav z z večanjem deleža maščob v hrani podgan veča tudi t.i. izkoristljivost živil, kar pomeni, da bi torej bila napovedna vrednost energije živil glede na sežigno vrednost bolj natančna pri visokem deležu maščob (to je morda še bolj izrazito pri ljudeh).
Obstajajo tudi številne raziskave na glodalcih, ki kažejo v prid ketogeni dieti. Na maxxforumu boste našli polno izvlečkov teh študij, močno pa dvomim da bo tam omenjena katera od teh, ki sem jih v zgornjih odstavkih predstavil.
Ne delam meta-analize ali sistematičnega pregleda literature ketogene diete, zato se bom vrnil na osnovno temo te objave. Ta se nanaša na (ne)uporabnost raziskav energijske enačbe izvedenih na podganah, ko govorimo o načrtovanju prehrane pri ljudeh.
Razlogov zakaj prihaja v zgoraj opisanih in tudi številnih drugih raziskavah na podganah ali miših do tako spremenljivih rezultatov in nihanj v energijski enačbi je več.
Naštel pa bom nekatere bistvene med ljudmi in glodalci, ki se pojavljajo v literaturi in se predvsem tičejo prehrane:
- Številne vrste podgan, ki so močno raznolike tako med vrstami kot znotraj njih. So gensko selekcionirane zato da se dosežejo željene lastnosti in se med vrstami metabolno razlikujejo veliko bolj, kot se genetsko razlikujemo ljudje.
- Miši in podgane so nočne živali, do neke mere se lahko prilagodijo drugačnem časovnem ritmu, v osnovi pa imajo obraten cikel budnosti/spanja kot ljudje.
- Veliko hitrejši življenjski cikel. Podgane živijo 2-3 leta, spet je to popolnoma odvisno od vrste in namena za katerega so gojene. Pri Sprague-Dawley podganah npr. 8 tednov predstavlja 7% njihovega celotnega življenjskega cikla. Nekatere vrste se na prehranske intervencije zelo hitro prilagodijo, druge počasneje, nekatere pa se sploh ne. Odzivi so lahko tudi od 5-7x hitrejši.
- Bolje oz. raje izkoriščajo substrate direktno iz krvi, kot pa npr. intramuskularne. Nalaganje glikogena in kapaciteta mišičnine je manjša kot pri ljudeh. Za primer: pokazano je bilo, da miši katere nimajo gena za sintezo glikogena v mišicah, lahko vadijo nemoteno tudi pri visokih, glikolitičnih intenzivnostih (10). Sposobnost napora je bila pri odsotnosti mišičnega glikogena popolnoma odvisna od glukoze v krvi in jetrnega glikogena,
- De novo lipogeneza (pretvorba glukoze v maščobne kisline) pri podganah in ljudeh poteka tako v jetrih kot v maščobnem tkivu. Podgane pa imajo v odziv na glukozo v krvi (oz. OH v hrani) večjo kapaciteto za lipogenezo tako v jetrih kot maščobnem tkivu. Prav tako je povečanje koncentracije encimov za de novo lipogenezo v odziv na OH veliko večje kot pri ljudeh (ljudje v odziv na OH močno povečamo oksidacijo OH in sintezo glikogena) (11,12). Na splošno imajo glodalci sposobnost hitrega in večkratnega povečanja številnih encimov energijskega metabolizma, veliko bolj kot je to videno pri ljudeh.
- Imajo velik delež in aktivnost rjavega maščobnega tkiva z UCP proteini (nahajajo se v mitohondrijih, kateri so v rjavem maščevju v izobilju), ki so odgovorni za adaptivno termogenezo. UCP proteini so sicer vzrok za povečano termogenezo pri podganah izpostavljenim mrazu, zadnje čase pa so se pojavile tudi študije, da sintezo UCP beljakovin in aktivnost rjavega maščevja pri nekaterih miših lahko aktivirajo ketoni (13). Pri raziskavi Kennedy-a in sod. (14) so pri miših na ketogeni dieti zabeležili tudi 10-15% višji bazalni metabolizem na račun rjavega maščobnega tkiva. Ljudje imajo nekaj rjavega maščevja, dojenčki največ odrasli pa bolj malo (nekoliko več ga imajo ženske) ampak najbrž ne igra pomembnejše vloge. Pred kratkim je sicer bila objavljena raziskava kjer naj bi rjavo maščevje aktivirali z električno stimulacijo vagusa (parasimpatično živčevje), bazalni metabolizem pa naj bi se v tem času povečal za dva odstotka (15). Težko je verjeti, da bi ljudje s ketoni lahko aktivirali v enakem obsegu kot nekatere vrste miši.
- Podgane imajo veliko večje koncentracije beta 3 adrenergičnih receptorjev v maščobnem tkivu kot ljudje (10-20x več), kar je najverjetneje vzrok za hitrejši odziv lipolize na noradrenalin in adrenalin (16).
- Cirkadiani ritmi imajo lahko ogromen vpliv na metabolizem pri glodalcih. To je bilo zelo lepo prikazano v raziskavi Hatori in sod. (17) ki so miši vrste C57BL/6J razdelili v 4 skupine. 2 skupini so hranili z visokomaščobno dieto, drugi dve pa z normalno. Dodatno so razdelili vsako od skupin z različno dieto na prosto "ad libitum" hranjene in časovno omejeno hranjene. Časovno omejeno hranjenim so omejili čas hranjenja na 8 ur v nočnem času, energijski vnos pa izenačili s prosto hranjeno skupino. Kot je razvidno iz spodnje slike so nastale velike razlike v telesni teži (K), telesni sestavi (K) in porabi kisika oz. porabe energije (F). Razliko nazorno prikazuje tudi slika miši (J), obe so bile hranjenje z identično visokomaščobno dieto (energijsko izenačeno), edina spremenljivka je tukaj bila časovna omejitev hranjenja v FT skupini, ki je preprečila nastanek debelosti in številnih drugih metabolnih motenj (niso prikazane na sliki).
 |
| Primerjava porabe kisika (F), energijskega vnosa (G,H) ter telesne teže in sestave (J,K) pri C57BL/6J miših hranjenih z različnimi dietami in različnimi časovnimi omejitvami (17) . NA - normalna dieta, brez časovne omejitve, NT - normalna dieta, čas hranjenja pri miših omejen, FA - visokomaščobna dieta, brez časovne omejitve, FT- visokomaščobna dieta, čas hranjenja pri miših omejen |
Strinjam se z avtorjem članka, da je vredno razmišljati in razpravljati o pomenu prehranske kalorije. Vseeno pa bilo bolje, da se to ne počne na podlagi raziskav na glodalcih. Če avtor meni drugače, bom vesel njegovega komentarja zakaj ima tako mnenje.
Zakaj je uporaba omejitve energije pri načrtovanju ter beseda "kalorija" pri nekaterih tako zelo sporna, bom skušal pojasniti v naslednjem delu.
Vsak komentar na objavo je seveda dobrodošel.
Viri:
- Cleary MP, Phillips FC, Morton RA. Genotype and diet effects in lean and obese Zucker rats fed either safflower or coconut oil diets. Proc Soc Exp Biol Med 1999; 220 (3): 153-161.
- Cleary MP, Phillips FC. The presence of the "fa" gene in heterozygous (FA/fa) lean female rats, effects on body weight, body fat and serum leptin. Obes Res 1999; 7 (3): 293-298.
- Phillips FC, Cleary MP. Metabolic Measurements among Homozygous (fa/fa) Obese, Heterozygous (Fa/fa) Lean and Homozygous (Fa/Fa) Lean Zucker Rat Pups at 17 Days of Age. The Journal of Nutrition 1994; 124 (8): 1230-1237.
- Morris KL, Namey TC, Zemel MB. Effects of dietary carbohydrate on the development of obesity in heterozygous Zucker rats. J Nutr Biochem 2003; 14 (1): 32-39.
- Axen KV, Axen K. Very low-carbohydrate versus isocaloric high-carbohydrate diet in dietary obese rats. Obesity (Silver Spring) 2006; 14 (8): 1344-1352.
- Morens C, Sirot V, Scheurink AJ, van Dijk G. Low-carbohydrate diets affect energy balance and fuel homeostasis differentially in lean and obese rats. Am J Physiol Regul Integr Comp Physiol 2006; 291 (6): R1622-1629.
- Axen KV, Axen K. Longitudinal adaptations to very low-carbohydrate weight-reduction diet in obese rats: body composition and glucose tolerance. Obesity (Silver Spring) 2010; 18 (8): 1538-1544.
- McNeel RL, Mersmann HJ. Low- and high-carbohydrate diets: body composition differences in rats. Obes Res 2005; 13 (10): 1651-1660.
- Honors MA, Davenport BM, Kinzig KP. Effects of consuming a high carbohydrate diet after eight weeks of exposure to a ketogenic diet. Nutr Metab (Lond) 2009; 6: 46.
- Pederson BA, Cope CR, Schroeder JM, Smith MW, Irimia JM, Thurberg BL in sod. Exercise capacity of mice genetically lacking muscle glycogen synthase: In mice, muscle glycogen is not essential for exercise. Journal of Biological Chemistry 2005.280(17):17260-5. Epub 2005 Feb 11.
- Letexier D, Pinteur C, Large V, Frering V, Beylot M. Comparison of the expression and activity of the lipogenic pathway in human and rat adipose tissue. J Lipid Res 2003; 44 (11): 2127-2134.12.
- Bergen WG, Mersmann HJ. Comparative Aspects of Lipid Metabolism: Impact on Contemporary Research and Use of Animal Models. The Journal of Nutrition 2005; 135 (11): 2499-2502.
- Srivastava S, Baxa U, Niu G, Chen X, Veech RL. A ketogenic diet increases brown adipose tissue mitochondrial proteins and UCP1 levels in mice. IUBMB Life 2013; 65 (1): 58-66.
- Kennedy AR, Pissios P, Otu H, Roberson R, Xue B, Asakura K in sod. A high-fat, ketogenic diet induces a unique metabolic state in mice. Am J Physiol Endocrinol Metab 2007; 292 (6): E1724-1739.
- Vijgen GHEJ, Bouvy ND, Leenen L, Rijkers K, Cornips E, Majoie M in sod. Vagus Nerve Stimulation Increases Energy Expenditure: Relation to Brown Adipose Tissue Activity. PLoS ONE 2013; 8 (10): e77221.
- Krief S, Lonnqvist F, Raimbault S, Baude B, Van Spronsen A, Arner P in sod. Tissue distribution of beta 3-adrenergic receptor mRNA in man. J Clin Invest 1993; 91 (1): 344-349.
- Hatori M, Vollmers C, Zarrinpar A, DiTacchio L, Bushong Eric A, Gill S in sod. Time-Restricted Feeding without Reducing Caloric Intake Prevents Metabolic Diseases in Mice Fed a High-Fat Diet. Cell Metabolism 2012; 15 (6): 848-860.
- Perel P, Roberts I, Sena E, Wheble P, Briscoe C, Sandercock P in sod. Comparison of treatment effects between animal experiments and clinical trials: systematic review. BMJ 2007; 334 (7586): 197.
Posts
No comments:
Post a Comment